Delo od doma VS. delo v pisarni

Delo od doma se je v času epidemije razširilo po vseh panogah, saj so ga močno priporočali vsi strokovnjaki, z upanjem da bi pripomogli pri zajezitvi korona virusa. Mnogi so pobrali računalniško opremo in si doma uredili pisarno za oddaljeno delo. V tem času so doma ostali tudi mnogi, ki dela od doma niso nikoli načrtovali.

Zakon o delovnih razmerjih delo od doma definira kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu oziroma v prostorih po lastni izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Država sicer ni predpisala števila dni, ki bi ga moral delavec preživeti fizično v službi, temveč to odločitev prepušča dogovoru med delavcem in delodajalcem, saj so točne podrobnosti in pravila določevale pogodbe o zaposlitvi.

Pred epidemijo, leta 2019, je v Evropski uniji pretežno od doma delalo povprečno 5,4 odstotka zaposlenih. Delež tistih, ki občasno delajo od doma, pa je od leta 2009, ko je znašal 6 odstotkov, do leta 2019 narasel na 9 odstotkov.

A po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je delež zaposlenih, ki je v času epidemije vsaj en dan v tednu delal od doma, sredi aprila letos dosegel le slabih 23 odstotkov. Delež zaposlenih, ki so vse dni v tednu delali na lokaciji delodajalca, se je začel nižati v zadnjih dneh marca in prvih dneh aprila. Na začetku marca je večino časa delalo od doma le 7 odstotkov zaposlenih, sredi aprila pa 11 odstotkov.

Prednosti dela od doma

Več kot je v podjetju zaposlenih ljudi, ki vsaj delno delajo od doma, višji so prihranki na račun opreme, pisarniškega materiala in drugo. Leta 2013 je podjetje American Express preučevalo, kolikšni so prihranki na račun oddaljenih zaposlenih. Ugotovilo je, da je na račun tovrstnega dela letno prihranilo 10-15 milijonov dolarjev.

Veliko zaposlenih se lažje skoncentrira pri delu, če delajo od doma. Sploh v podjetjih, kjer v eni pisarni dela večje število ljudi, lahko zaradi tega prihaja do številnih motenj s strani drugih sodelavcev. Pri oddaljenem delu pa si zaposleni lahko zagotovi take okoliščine, ki ga kar v največji meri podpirajo pri opravljanju dela.

Vsakodnevna vožnja na delovno mesto in domov velikega števila ljudi pomembno prispeva k onesnaževanju okolja. Zato na dolgi rok lahko povečan delež ljudi, ki bodo delo opravljali od doma, pomembno prispeva k zmanjšanju emisij v okolje.

Poleg tega je tudi za tiste, ki delo opravljajo od doma ali kje drugje, olajšanje, da se jim ni treba vsakodnevno voziti v največji gneči v oddaljene kraje. To jim pomeni pomemben prihranek časa in živcev.

Slabosti dela od doma

Ko pridete delat v pisarno, vaši možgani avtomatsko preklopijo na to, da je čas za delo. Ko ste v domačem okolju, se lahko stežka skoncentrirate za delo, saj se okoli vas nahaja veliko motečih faktorjev, ki vam jemljejo pozornost. Tako se lahko delovni dan hitro razvleče.

Pri delu od doma ne morete iti takoj do sodelavca ali šefa in ga vprašati, kar vas zanima. Komunikacijo z njim morate navezati na drugačen način in ni nujno, da bo takrat, ko ga boste potrebovali, dosegljiv.

Svoboda, da je na vas, kako si boste razporejali delovni čas pri delu od doma, je lahko tudi varljiva. Ker veste, da bi se lahko delovnih nalog lotili tudi zvečer, lahko cel dan odlašate in tako zapravite veliko časa po nepotrebnem. V pisarniškem okolju pa imate določen delovnik, v katerem potrebujete biti tam in opravljati svoje zadolžitve.

Delo od doma pomeni, da niste v dnevni interakciji z vašo ekipo. Tako informacije ne krožijo tako dobro, kot bi sicer. Niste toliko na tekočem s tem, kaj se dogaja v podjetju. To, da ste odrezani od delovnega okolja, lahko tudi poslabša vaše možnosti za napredovanje. Niste toliko vključeni v deljenje svojih predlogov in idej.

Na delovnem mestu nam v primeru tehničnih težav, denimo pri namestitvi ali uporabi različnih orodij, povezovanju s spletom ali nastavitvah nove strojne opreme na pomoč hitro priskočijo podkovani kolegi, ki problem odpravijo namesto nas. Ko delamo od doma, predvsem v samoizolaciji, pa smo takšne težave pogosto primorani reševati sami.

Povzetek

Delo na daljavo, ki je v času globalne krize zaradi epidemije koronavirusa za marsikoga nova realnost, vsekakor prinaša kopico izzivov. Mnogi se na situacijo, ki je privihrala praktično čez noč, niso imeli priložnost niti ustrezno pripraviti. A vsekakor je usklajevanje delovnih aktivnosti prek spleta in telefona tudi priložnost za rast in razvoj celotnega kolektiva. Komunikacijske veščine, poznavanje orodij za delo na daljavo, organizacija in procesi usklajevanja bodo namreč zaposlenim v korist še dolgo po tem, ko bo COVID-19 prenehal sejati strah in se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice.

Delo od doma nekaterim bolj ustreza kot drugim. Odvisno je od podjetja, narave dela in lastnosti zaposlenih, ali ima ta oblika dela zanje več prednosti ali slabosti.