Kako odpreti s.p.?

Registracijo s. p. lahko izvedemo kar elektronsko preko sistema e-Vem, za kar potrebujemo digitalno potrdilo, ali v živo na eni od točk SPOT (VEM). Teh je v Sloveniji več kot 200 in so na izpostavah Ajpesa, upravnih enotah in krajevnih uradih, izpostavah agencije Spirit, lokalnih podjetniških centrih, enotah Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, davčnih uradih ter pri notarjih. Najbolj priporočljivo je registracijo opraviti osebno na točki SPOT (VEM). Tam so namreč svetovalci, ki brezplačno pomagajo in poskrbijo, da ni nepotrebnih napak, zaradi katerih bi lahko bila registracija zavrnjena.

Seznam svetovalnic si lahko ogledate tukaj.

Kako odpreti
s.p.?

Registracijo s. p. lahko izvedemo kar elektronsko preko sistema e-Vem, za kar potrebujemo digitalno potrdilo, ali v živo na eni od točk SPOT (VEM). Teh je v Sloveniji več kot 200 in so na izpostavah Ajpesa, upravnih enotah in krajevnih uradih, izpostavah agencije Spirit, lokalnih podjetniških centrih, enotah Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, davčnih uradih ter pri notarjih. Najbolj priporočljivo je registracijo opraviti osebno na točki SPOT (VEM). Tam so namreč svetovalci, ki brezplačno pomagajo in poskrbijo, da ni nepotrebnih napak, zaradi katerih bi lahko bila registracija zavrnjena.

Seznam svetovalnic si lahko ogledate tukaj.

Ustanovitev s.p. poteka v treh korakih:

1 . Prijava v poslovni register (AJPES)

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) vpiše samostojnega podjetnika (s.p.) v Poslovni register Slovenije.

Kaj kot samostojni podjetnik potrebujete?

  • Podatke: ime in priimek, EMŠO, davčno številko, naslov prebivališča,
  • firmo podjetnika: ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s.p., dejavnost,
  • skrajšano firmo (vsaj ime in priimek samostojnega podjetnika in označba s.p.,
  • poslovni naslov in overjeno izjavo lastnika objekta, kjer bo poslovni naslov, če podjetnik ni sam lastnik objekta oziroma naslov virtualne pisarne,
  • dejavnostih podjetnika po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD).

Firma podjetnika pri s.p.

Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Samostojni podjetnik lahko za ustanovitev s.p. uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p. Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi ime in priimek podjetnika le, če podjetnik s tem izrecno soglaša.

Firma je oznaka, s katero podjetje nastopa v pravnem prometu, zato ne gre enačiti obeh pojmov, saj je podjetje gospodarski, ekonomski pojem in pomeni kakršno koli organiziranje ljudi zaradi uresničevanja gospodarske pobude, medtem ko je firma, kot pravi zakon: “ime, s katerim družba posluje”.

Omejitve pri imenu podjetja

V firmi ne sme biti sestavin, ki bi utegnile spravljati v zmoto glede vrste in obsega poslovanja, povzročile zamenjavo s firmo ali z razlikovalnim znakom druge osebe ali ki bi kršile pravice drugih oseb. Prav tako firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo zakonu ali morali, vsebujejo znane blagovne ali storitvene znake drugega upravičenca ali vsebujejo ali posnemajo uradne znake.

Posebnosti

Zakonske omejitve veljajo tudi glede uporabe imena Slovenija, kratice, grba oziroma zastave, kot tudi za uporabo imena samoupravne lokalne skupnosti. Zakonske omejitve veljajo prav tako za uporabo imena zgodovinske ali druge znamenite osebnosti.

Tuje besede se v firmi lahko uporabljajo. Prav tako se lahko uporabljajo tuje črke: Q, W, Y, X. Ostale črke, ki niso v slovenski abecedi pa se lahko uporabljajo samo, če ustrezajo imenom družbenikov ali s.p. ali pa registriranim blagovnim znamkam.

Primer firme podjetnika

Skrajšano ime / skrajšana firma: Ime in priimek podjetnika, označba s.p.: Janez Novak s.p.;

Popolno ime / firma: Ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s.p.: PLESKAJ, slikopleskarstvo, Janez Novak s.p..

Sedež podjetja

Sedež podjetja je kraj, ki je kot sedež vpisan v poslovni register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer s.p. opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njegovi posli.

S.p. ima lahko podružnice, ki so locirane v drugem kraju ali/in naslovu od njegovega sedeža. Podružnice se vpišejo v register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravljal s.p. Za ustanovitev s.p. je potrebno predhodno zagotoviti soglasje lastnika objekta, v katerem bomo registrirali sedež podjetja.

Dejavnosti

Za dejavnosti za katere je registriran samostojni podjetnik so lahko določeni pogoji, ki jih mora podjetnik izpolnjevati. Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti podjetnika preverjajo pristojne inšpekcijske službe. Registracija dejavnosti je brezplačna, podjetnik lahko registrira več dejavnosti. Možno je tudi poznejše (brezplačno) dodajanje dejavnosti.

2. Prijava na FURS

Samostojni podjetnik lahko že hkrati z oddajo predloga za vpis v Poslovni register odda prijavo za vpis v davčni register na Točki VEM. Če pa tega ne stori, pa mora v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije sporočiti finančnemu uradu naslednje podatke:

  • davčno številko in osebno ime,
  • firmo in skrajšano firmo,
  • osebo, ki vodi poslovne knjige,
  • podatke o poslovnih enotah doma in v tujini,
  • morebitne številke poslovnih računov v tujini in podatke o morebitnih kapitalskih naložbah doma in v tujini,
  • informacije o povezanih osebah,
  • način ugotavljanja davčne osnove – po normiranih ali po dejanskih odhodkih,
  • višino prihodkov in višino odhodkov zaradi določitve višine akontacije dohodnine.

Kdo je davčni zavezanec?

Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična oseba, domača ali tuja oseba), ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja katero koli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Davčni zavezanec mora FURSu prijaviti začetek opravljanja dejavnosti. Hkrati mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z opravljanjem dejavnosti in s prenehanjem opravljanja dejavnosti.

Dejavnost samostojnega podjetnika obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Kdo je zavezanec za DDV?

Obvezni zavezanci za davek na dodano vrednost so osebe, katerih vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev v obdobju zadnjih 12 mesecev presežejo 50.000 evrov oziroma je verjetno, da bodo presegle 50.000 evrov. Nobeno podjetje ni DDV zavezanec ob ustanovitvi, lahko pa to postane.

3. Prijava na ZZZS

Samostojni podjetnik se lahko prijavi v socialna zavarovanja z oddajo ustreznega M-obrazca (M1 za navadni s.p., M12 za popoldanski s.p.). Obrazec je možno oddati sočasno z ustanovitvijo s.p. na Točki VEM, sicer pa najkasneje v 8 dneh od vpisa v poslovni register, kar lahko stori s.p. sam preko portala e-VEM.

Omejitve pri odprtju s.p.

S.p. lahko ustanovijo le poslovno sposobne osebe.

Posameznik pridobi popolno poslovno sposobnost z 18. letom starosti. Izjemoma lahko popolno poslovno sposobnost pridobi oseba, ki še ni dopolnila 18 let, je pa že dopolnila 15 let v primeru, tako da pridobi dovoljenje CSD za sklenitev zakonske zveze in sodišče izda odločbo, s katero mladoletna oseba, ki je postala roditelj, pridobi popolno poslovno sposobnost.

S.p. ne more ustanoviti oseba, ki:

  • je bila v zadnjih 12 mesecih objavljena na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov,
  • ima delež, višji od 25 %, v gospodarski družbi, ki je objavljena na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov za zadnjih 12 mesecev,
  • je bila udeležena z več kot 50 % neposrednim deležem v kapitalu d.o.o., ki je bila v zadnjem letu izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju,
  • ji je bila v zadnjih 3 letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata RS za delo ali FURS dvakrat izrečena globa v zvezi s prekrškom za delo in zaposlovanjem na črno,
  • je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi določenih kaznivih dejanj, ki so naštete v 1. točki prvega odstavka 10. a člena ZGD-1

Študentski s.p.

Poglejmo si odgovore na nekaj pogostih vprašanj v povezavi s študentom, ki opravlja dejavnost prek svojega s.p.:

  • Ali se lahko študent podjetnik poslužuje subvencioniranega načina prehrane?
    Ne, s koncem leta 2009 so študentje to pravico izgubili.
  • Ali študent z s.p. obdrži pravico do bivanja v študentskem domu?
    Ne. Ta pravica se z odprtjem s. p. izgubi.
  • Kako je s štipendijami?
    V primeru, da odprete s. p., vam pravica do državnih štipendij propade.
  • Ali lahko študent z odprtjem študentskega s. p. še vedno ostane vzdrževan družinski član?
    Ne, ta pravica se z odprtjem s. p. izgubi.
  • Ali lahko izredni študent odpre s. p.?
    Da, izredni študent lahko odpre navadni s.p. in plačuje polne prispevke.

Najnovejši članki

2023-05-24T15:18:19+00:00
Go to Top