Tehnologije obnovljivih virov

Iskanje alternativ in obnovljivih virov nedvomno ni nova praksa, a šele zdaj pridobiva na aktualnosti. Človeštvo stremi k manjši porabi fosilnih goriv, ne zavedamo pa se, da obnovljivi viri niso nujno optimalna rešitev. 

Primer uporabe fluida za hidravliko – pri napravah, ki se uporabljajo na terenu, na polju, v gozdu itd., je uporaba biorazgradljivih olj zagotovo boljša rešitev kot uporaba nerazgradljivih. Ob uporabi se verjetno olje (v manjši meri) izliva v podtalnico. Velikokrat ne pomislimo, da čeprav biološko razgradljiva olja dobesedno ‘rastejo na drevesih’, to ne pomeni, da je njihova uporaba za naš planet popolnoma neškodljiva. Poglejmo primer krčenja tropskih gozdov z željo po palmovem olju, ki je zaradi svoje vsestranskosti uporabe izredno priljubljeno tako v živilski industriji kot drugod. Oljne plantaže na tej točki obsegajo že skoraj 30 milijonov hektarjev. To vključuje območja, kjer so prej prebivale tudi ogrožene avtohtone vrste, ki so ob poseku plantaže obsojene na habitat primerljiv s puščavo.

Ko pretehtamo vse argumente, pa kljub temu vedno pridemo do zaključka, da so tehnologije obnovljivih virov ključnega pomena za prihodnost civilizacije. Primeri odlične prakse so bibavične elektrarne v Franciji, vetrne turbine na Škotskem in sončne elektrarne v Maroku ter Združenih državah. Ključno je najti eno od močnih lastnostih tamkajšnje zemlje in jo obrniti v prid. To je razlog, zakaj je Slovenija odlična za pridobivanje energije iz vode – to dokazuje veliko število večjih hidroelektrarn na Dravi, Soči in Savi in še mnogo manjših elektrarn na drugih rekah. Dejstvo, da slovensko električno omrežje iz vode pridobi 30 % vse energije, to še dodatno potrjuje. Hkrati pa je v Sloveniji že nekaj časa veliko slišati o vetrnih elektrarnah. Argumenti so tako za kot proti. Slovenija kot hribovita dežela namreč ne daje vtisa, da je za to primerna. Tudi merjene hitrosti vetra padejo izven optimalnega območja vetrnih turbin, zato je smiselno, da se jih zaradi prevelikega relativnega vložka ne načrtuje.

Vračanje k naravi predstavlja še eno ključnih težav – zanesljivost oziroma odsotnost naravnih virov. Vetra in sonca si še nismo podjarmili. V kolikor ne pride do dogodkov vesoljske razsežnosti, si ju tudi ne bomo. Kako torej zagotovimo stalno dobavo energije gospodinjstvom, kako nudimo dovolj ob velikem povpraševanju in kako poskrbimo, da v obdobjih manjšega povpraševanja energija ne gre v nič? Trenutno je uveljavljena praksa spremljanja porabe na državni ravni in kombiniranja elektrike iz obnovljivih virov, ki je lahko nepredvidljiva, in elektrike iz neobnovljivih, ki je predvidljiva. Tehnologija shranjevanja elektrike je še v povojih, vendar je to dokončna rešitev na vprašanje o tehnologiji obnovljivih virov.

Na vetrovnem Škotskem, kjer so otoki posejani z elektrarnami na obnovljive energijske vire in so vetrne elektrarne del vsakdana, je potencial precej slabo izkoriščen. Porabijo namreč precej manj obnovljive energije, kot je imajo na voljo. Trenutna svetovna ambicija je shranjevanje odvečne energije v vodik s pomočjo elektrolize. Morda je ravno to prihodnost vsakdana za tehnologije obnovljivih virov.