Boeing 737-MAX

Skoraj vsi smo že slišali za dve usodni nesreči in kasneje prizemljitvi novodobnega Boeingovega letala 737 max, vendar le malokdo pozna ozadje dogodkov, ki so privedli do nesreč. Vzroke za nesreči je potrebno iskati kar daleč nazaj v letu 1997, ko se je spremenila miselnost podjetja Boeing. Kratkoročno je imelo to slabe in dobre posledice, dolgoročno pa je to podjetje Boeing pripeljalo skoraj do propada.

Boeing je ameriška ikona, ustanovljena leta 1916. Zaslovel med drugo svetovno vojno, ker je bil ključni proizvajalec letal zavezniških sil. Boeing, kot ga poznamo danes, je posledica združitve Boeinga in Mc Donnell Douglasa. Glavni direktor Boeinga, Philip M. Condit, je ostal na svojem položaju, Harry Stonecipher pa je postal glavni poslovodja in predsednik podjetja. Takrat je prišlo do enega izmed ključnih razlogov, ki so privedli do nesreče več kot 20 let kasneje. Glavni poslovodja je na račun večjega lastnega izkupička uvedel drastične spremembe – začel je odpuščati ameriške delavce in uvažati cenejšo delavno silo, sedež podjetja pa je preselil na cenejšo lokacijo. 

Čeprav so Boeingova letala zelo zanesljiva in slovijo po tehnoloških novostih, prebojih ter marsičem pozitivnem, je vodstvo podjetja zatajilo. Za investicije so se namreč odločali na podlagi razmerja med stroški in dobičkom, kar je za posledico imelo zmešnjavo in popuščanje oziroma zmanjševanje varnosti na račun dobička. Vse bolj so se posvečali delnicam in večanju premoženja ter vse manj letalom. Glavni predmet poslovanja Boeinga ni bila več prodaja letal, temveč borzništvo, ki temelji na kupovanju in prodajanju delnic. Kaj kmalu je bilo pomembno le še število prodanih letal, kako priti na vrh ter kako postati največji in najboljši proizvajalec letal, kar je znatno dvignilo ceno delnic. A kaj ko so pri tem “pozabili” na kakovost letal. 

Boeing 737 je ozkotrupno dvomotorno reaktivno letalo ameriškega proizvajalca Boeing. Originalno načrtovan kot bolj ekonomična in manjša različica letala Boeing 707, se je z leti razvil v najbolj prodajano potniško letalo na svetu. Usodna poteza je bila narejena, ko se jim je novo konkurentno letalo Airbus A320 preveč približalo po številu naročil, zaradi česar so po hitrem postopku posodobili obstoječe odlično letalo ter pri tem upoštevali le številke prodaje. Tako so v promet spravili neizpravno, nedelujoče letalo, polno usodnih napak. Sedaj so na plano prišle informacije in poročila, v katerih njihovi inženirji jasno govorijo o neprimernosti letal ter kako le-ta niti v simulatorju niso prestala osnovnih testov. To jim je bilo omogočeno, saj si je Boeing z dolgoletnim kakovostnim delom in zanesljivimi letali prislužil dovoljenje, da poleg FAA (federal aviation administration), ki izdaja dovoljenja za letenje, tudi sam lahko izdaja dovoljenja. To je bila usodna kombinacija, ki je Boeing pripeljala na rob propada, saj je moralo odstopiti celotno vodstvo podjetja, ki je dopustilo takšne napake. Kot rezultat te napake mora Boeing plačati kazen 24 milijonov dolarjev, ter 3.000 do 34.000 dolarjev kazni na vsako neizpravno letalo, katerih je preko 300, letalske družbe so ustavila naročila, vračati morajo kupnine prizemljenih letal. Skupna cena boeingove napake je ocenjena na 18,6 milijarde dolarjev.

Glavni vzrok za nesrečo je bil nedovršen računalniški sistem MCAS, ki zaradi drugačne razporeditve teže novega 737 max poskuša doseči enako ali pa vsaj primerljivo odzivnost glede na prejšnjo generacijo 737. V obeh primerih je prišlo do motnje v senzorjih nagiba, ki so podajali napačne informacije sistemu MCAS, slednjega pa se ni dalo izključiti. Letalo se je enostavno usmerilo proti tlom, piloti pa tega nikakor niso mogli preprečiti. To je privedlo do prizemljitve letal. Inženirji so opisano težavo sicer hitro popravili, vendar so ob vsakem novem popravku odkrili novo napako. Zato pravijo, da so to letalo naredili “klovni”, pregledale pa so ga “opice”; letalo je bilo ob predstavitvi javnosti namreč daleč od dokončanega.

Kljub incidentu s 737 max so Boeingova letala nasplošno zelo varna in trpežna. Kot primer je mogoče izpostaviti prejšnje modele 737 ali pa 747, ki je še vedno eno izmed največjih letal. Omeniti je potrebno tudi tehnološki preboj z letalom 787 Dreamliner, ki je večinsko sestavljen iz kompozitnih materialov. 

Upamo lahko, da bo Boeing začel delovati po starih tirnicah, in se usmeril nazaj h kvaliteti letal in ne le k dobičku, saj je s svojim razvojem spremenil letenje v takšnega, kot ga poznamo danes –  varnega in udobnega.

Za bolj podroben potek dogodkov si poglej video na naslednji povezavi.

https://www.youtube.com/watch?v=EESYomdoeCs&t=872s

Maj Rudolf Vahtar