Razlika med

normiranim in

nenormiranim

s.p.-jem

Razlika med normiranim in nenormiranim s.p.-jem

 


Pri odpiranju s.p nas pogosto zmede izraz “normirani” s.p. Kaj sploh je normirani s.p. in kdaj se nam ga splača odpreti bolj kot navadni s.p.?

Najprej si je potrebno ustvariti oceno o okvirnih prihodkih, pričakovanih stroških, številu zaposlenih in morebitnem širjenju posla. Osnovne ekonomske predpostavke so namreč ključni faktor za pravilno odločitev med normiranim in navadnim s.p. Zelo pomembno je tudi ali nameravamo odpreti polni ali popoldanski s.p., vendar to ni ključno za samo odločitev ali bomo normiranec – temu so zgolj prilagojene razne omejitve in predvsem višina prispevkov, ki jih plačujemo.

Pri odpiranju s.p nas pogosto zmede izraz “normirani” s.p. Kaj sploh je normirani s.p. in kdaj se nam ga splača odpreti bolj kot navadni s.p.?

Najprej si je potrebno ustvariti oceno o okvirnih prihodkih, pričakovanih stroških, številu zaposlenih in morebitnem širjenju posla. Osnovne ekonomske predpostavke so namreč ključni faktor za pravilno odločitev med normiranim in navadnim s.p. Zelo pomembno je tudi ali nameravamo odpreti polni ali popoldanski s.p., vendar to ni ključno za samo odločitev ali bomo normiranec – temu so zgolj prilagojene razne omejitve in predvsem višina prispevkov, ki jih plačujemo.

Sestavili smo sledeči seznam vprašanj na katera si obvezno odgovorite preden sprejmete končno odločitev in ali boste postali normiranec:

  • Kakšna bo višina letnih prihodkov?
  • Kakšno bo razmerje med prihodki in odhodki?
  • Ali poznamo in nameravamo uveljavljati olajšave?
  • Ali menimo, da bomo potrebovali računovodstvo?
  • Ali v začetku poslovanja pričakujemo visoke letne prihodke?

Odgovori na zgornja vprašanja bodo pomembni v nadaljevanju. Za začetek si zapomnimo, da se nenormirani ali navadni in normirani s.p. najbolj razlikujeta po načinu ugotavljanja davčne osnove.

Nenormirani – navadni s.p.

Davčna osnova se ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov, odštejejo vsi davčno priznani stroški. Prav tako je mogoče znižati davčno osnovo preko uveljavljanja olajšav.

Normirani s.p.

Davčna osnova se ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov, odšteje zgolj 80% normiranih odhodkov. Normiranci za razliko od navadnega s.p. ne morejo zniževati davčne osnove z uveljavljanjem olajšav.

Velja pa tudi omejitev – normiranec se za takšno ugotavljanje davčne osnovne lahko odloči le v primeru, ko izpolnjuje enega izmed spodnjih pogojev:

  • Normiranec, ki ima popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih ter v predhodnem davčnem letu ni presegel letnega prometa v višini 50.000€
  • Normiranec, ki ima navadni ali popoldanski s.p. ali d.o.o. in zaposluje 1 osebo za polni delovni čas vsaj 5 mesecev v letu ter v predhodnem davčnem letu ni presegel letnega prometa v višini 100.000€

Višina letnih prihodkov – uveljavljanje olajšav

Če vas zanima normirani s.p. in predvidevate, da boste ustrezali zgornjim pogojem, lahko sedaj pod drobnogled vzamemo dejanski znesek letnih prihodkov. Če je ta znesek nizek (majhni letni prihodki), potem se vam normiranega s.p. ne splača odpirati, saj boste z navadnim s.p. lahko uveljavljali olajšave, medtem ko normiranci le-teh ne morejo uveljavljati.

Razmerje med letnimi prihodki in odhodki

Sedaj vzemimo v obzir še odhodke in jih primerjajmo s stroški. Če od letnih prihodkov odštejemo vse letne odhodke in je dobljena razlika med njima majhna, potem se nam bolj splača odpreti navadni – nenormirani s.p., saj se davčna osnova ugotavlja kot razlika vseh prihodkov in stroškov.

Potreba po najemu računovodstva

V obeh primerih (navadni in normirani s.p.) računovodstva zakonsko ni potrebno imeti, je pa zelo priporočljivo v primeru navadnega s.p., saj je potrebno oddajati letna poročila ter pojasnila o poslovnem izidu. Razen tega je navadni s.p. obdavčen po stopnjah dohodninske lestvice – 16, 27, 34, 39 ali 50% od davčne osnove.

Normiranci imajo tukaj veliko prednost. Normirani s.p. lahko vse dela sam, torej mu ni potrebno najemati računovodstva in s tem seveda tudi prihrani. Razen tega mu ni potrebno oddajati letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Vse kar mora zakonsko obvezno voditi sta evidenci osnovnih sredstev in izdanih računov. Posebnost velja za normirance, ki so zavezanci za DDV. Takšni morajo voditi evidenco prejetih in izdanih računov (za potrebe obračuna DDV). Normiranec mora ob koncu davčnega leta oddati zgolj davčni obračun. Največja razlika v primerjavi z navadnim s.p. je v obdavčitvi. Normirani s.p. plača cedularni davek oziroma končni davek v višini 20% od davčne osnove (ta se ne spreminja glede na dohodninsko lestvico).

Kdaj se odločiti za navadni – nenormirani s.p.?

Kadar pričakujemo majhe letne prihodke (manj kot 15.000€) ali majhno razliko med prihodki in odhodki (okrog 15.000€ ali manj).

V primeru majhnih prihodkov, dohodnine ne bomo plačali, medtem ko bo normiranec le-to vseeno plačal. V primeru, da prihodki naraščajo, nam morajo naraščati tudi stroški – manjša kot je razlika med njima, manj dohodnine bomo plačali državi. V primeru, da predvidevamo, da bo stroškov malo in da bomo imeli razliko večjo od 15.000€ lahko začnemo razmišljati o normiranem s.p.

Navadni s.p. se najbolj splača gostincem, trgovcem in storitvenim dejavnostim, ki za poslovanje potrebujejo robo, material ali druge potrebščine. V takšnih panogah lahko pričakujemo, da bodo letni odhodki naraščali z naraščanjem prihodkov.

Kdaj se odločiti za normirani s.p.?

Normirani s.p. je prava odločitev v primeru, ko predvidevamo, da bo prihodkov veliko (nad 15.000€), hkrati pa ne pričakujemo veliko odhodkov – najbolj se nam to splača če je razlika med prihodki in odhodki večja od 15.000€ letno, saj za nas velja končna davčna stopnja 20%. Navadni s.p. bi v takšnih primerih imel tudi dvakratnik dolga državi v primerjavi z normirancem.

Normirani s.p. je danes odlična izbira za samostojne ponudnike digitalnih storitev in vsebin, saj je cena programerske ali oblikovalske ure precej visoka, hkrati pa si z izvajanjem storitev ne proizvajamo nobenih stroškov (če upoštevamo, da posel vodimo od doma z računalnikom, ki si ga že lastimo – s tem se izognemo praktično vsem obveznim stroškom za takšno dejavnost). Minimalni stroški lahko nastanejo z nakupom avtorskih pravic za vsebine, programsko opremo ali najemom mize v npr. Coworking prostoru, še vedno pa so vsi ti stroški bistveno nižji od proizvodnih ali klasičnih storitvenih dejavnosti.

Najnovejši članki

2023-06-06T09:59:32+00:00
Go to Top