Vse o asteroidih

Asteroidi so kamniti ostanki, ki so nastali pred 4,6 milijarde let ob oblikovanju našega osončja. Večina teh kamnitih ostankov kroži podobno kot planeti, po orbiti med Marsom in Jupitrom. Največji asteroidi imajo premer okrog 530 km, najmanjši pa 10 m. Skupna masa vseh znanih asteroidov v našem osončju ne presega mase Lune.

Večina asteroidov je nepravilnih geometrijskih oblik, najdemo pa tudi takšne, ki imajo obliko skoraj popolne krogle in na površini kraterje, kar je posledica eliptičnega kroženja po orbiti okrog Sonca. Hkrati se asteroidi vrtijo tudi okrog svoje osi, podobno kot planeti. Več kot 150 znanih asteroidov ima tudi svojo luno, nekateri tudi več kot samo eno. Obstajajo tudi dvojni asteroidi, kjer dva manjša asteroida krožita eden okrog drugega s skupnim gravitacijskim središčem (in hkrati še po orbiti okoli Sonca). Enako kot dvojni pa krožijo tudi trojni asteroidi.

Sestava asteroidov

Poznamo 3 tipične sestave asteroidov: C, S in M tip:

• C tip asteroida (hondrit, angl. Chondrite): Ta tip asteroida je najbolj pogost izmed vseh. Sestavljeni so predvsem iz gline in silikatov ter na videz črne barve. Prav tako veljajo za najstarejša telesa v osončju.
• S tip asteroida (kameni, angl. Stony): Sestava S asteroida vključuje večinoma silikatne materiale in zlitino Ni-Fe (nikelj-železova zlitina).
• M tip asteroida (kovinski, angl. Metallic): Zadnji tip je večinoma kovinski asteroid, sestavljen iz zlitine Ni-Fe. Kompozicija je odvisna predvsem od razdalje orbite, po kateri kroži, do Sonca. Tisti, ki so se preveč približevali Soncu, so deloma staljeni, kar povzroči stekanje železa v središče asteroida. Nastane vulkanski efekt – skozi površino asteroida začne brizgati lava.

Na kroženje asteroida lahko najbolj vpliva gravitacijsko polje drugega večjega telesa, ki je preblizu orbite kroženja. Za večino asteroidov v našem osončju je to Jupiter, na veliko pa jih ima vpliv tudi Mars – oba planeta sta najbližje glavni orbiti večine asteroidov. Včasih lahko pride do tako močne motnje, da asteroid povsem izgubi smer kroženja po glavni orbiti z drugimi asteroidi in naključno poleti v vesolje – včasih tudi direktno proti kateremu od planetov v bližini. Tudi na Zemljo je tako padlo že kar nekaj asteroidov, eden od zadnjih je celo povzročil izumrtje dinozavrov na Zemlji.

Nazadnje ko je asteroid padel na Zemljo, se je to zgodilo v Sibiriji leta 2013. Ta je imel premer okrog 20 m, ob padcu pa je povzročil 10-krat močnejšo eksplozijo kot jedrska bomba, ki so jo vrgli na Hirošimo. Danes imamo seveda na voljo moderno opremo in lahko asteroide s smerjo proti Zemlji zaznamo že veliko časa preden pride do dejanskega trka. Pripravljeni so tudi ukrepi, če bi se to dejansko zgodilo. Eden izmed takšnih projektov je misija DART, kjer za nevarnega velja vsak asteroid, ki se Zemljini orbiti približa za manj kot 45 milijonov kilometrov. V takšnem primeru v asteroid izstrelijo visokonatančni kinetični izstrelek, ki spremeni smer gibanja asteroida. Ker so asteroidi v premeru samo nekaj deset metrov in letijo z visoko hitrostjo v breztežnostnem prostoru je za dovoljšno spremembo trajektorije včasih dovolj tudi premik za samo 1 mm/s. Zaenkrat pa sistema DART, razen na vajah, še niso uporabili dejansko zaščito Zemlje.

Klasifikacija asteroidov

Glavni asteroidni pas: Večina znanih asteroidov kroži po orbiti glavnega asteroidnega pasa, med Marsom in Jupitrom. Okrog 1 – 2 milijona jih je v premeru večjih od 1 km, zraven pa je še milijone manjših. V zgodnejših verzijah Osončja je novonastali Jupiter s svojo gravitacijo naredil konec nastanku novih planetov v njegovi bližini. Kar bi lahko bili novi planeti so postali asteroidi – telesa so zaradi gravitacijskih motenj trkala ena ob drugo in se lomila na manjše in manjše dele, ki jih danes imenujemo asteroidi.

Trojanski asteroid: Ti asteroidi krožijo po orbiti okrog večjega planeta, s katerim skoraj nikoli ne trčijo. Razlog tiči v gravitacijskem polju Sonca, ki se usklajuje z gravitacijo večjega planeta. Pravimo, da na asteroide vplivata točki L4 in L5, ki sta dve izmed Lagrangeevih točk. Najbolj značilen je Jupitrov pas trojanskih asteroidov, za katerega znanstveniki menijo, da vsebuje skoraj enako veliko število asteroidov kot glavni asteroidni pas. Med drugim imata večino drugih trojanskih asteroidov Mars in Neptun.

Asteroidi v bližini Zemlje: Tukaj gre za telesa, ki se gibljejo po orbiti blizu Zemlje.

Kaka dobijo asteroidi svoja imena?

Mednarodna zveza astronomov ni preveč stroga, ko pride do poimenovanja asteroidov. Tako prihaja do precej osebnih poimenovanj, kot je asteroid Mr. Spock, ki je ime dobil po liku iz priljubljene serije in filmov Star Trek. Spet nekemu drugemu asteroidu je ime Frank Zappa, v čast pokojnemu rokerskemu glasbeniku. Nekateri asteroidi pa so poimenovani v spomin astronavtom, ki so se ponesrečili na vesoljskih misijah.

Poleg osebnega imena, dobi registriran asteroid tudi svojo številko – eden izmed asteroidov, Apophis, ima recimo oznako 99942. Takšnim asteroidom skušamo slediti, sploh če imajo orbite v bližini Zemlje – kot jo ima tudi Apophis.