Fermijev paradoks

Ko se ponoči zazremo v nebo, se zavedamo, kako majhni in nepomembni smo v primerjavi s celotnim znanim in neznanim vesoljem. Ljudje ob tem velikokrat pomislimo na eksistencialna vprašanja našega obstoja. Človeštvo je edina nam znana življenjska oblika, ki jo lahko označimo za inteligentno. Ob misli na velikost vesolja, ki le v naši galaksiji šteje od 100 do 400 milijard zvezd, se nam hitro zazdi, da bi moralo v vesolju obstajati veliko več inteligentnega življenja. Prav tako se je fizik Enrico Fermi že od nekdaj spraševal, kje so ostale inteligentne življenjske vrste. Po njemu je imenovan Fermijev paradoks, ki prikazuje očiten razkorak med pomanjkanjem dokazov o inteligentnem življenju v vesolju in verjetnostno oceno za njihov nastanek.

Glede na nekatere raziskave, je lahko v tem trenutku v vesolju približno 500 milijard milijard Soncu podobnih zvezd. Če samo 22 % takih zvezd obkrožajo Zemlji podobni planeti, ki jih smatramo za zelo primerne za nastanek življenja, pomeni, da obstaja 100 milijard milijard Zemlji podobnih planetov. Za lažjo predstavitev teh številk – za vsako zrno peska na Zemlji, obstaja 100 Zemlji podobnih planetov, ki so primerni za življenje. Navedena predpostavka temelji na temu, da bi se življenjska bitja izoblikovala podobno kot na Zemlji, torej na bazi ogljika; zelo možno pa je, da bi se lahko življenje izoblikovalo tudi v drugačnih pogojih.

Če v naslednjem koraku pomislimo, da bi se na redko katerem izmed teh planetov izoblikovalo inteligentno življenje, vseeno pridemo do velikih številk – približno 100.000 inteligentnih civilizacij samo v naši galaksiji! Kje so torej vsi? Na to vprašanje odgovarja Fermijev paradoks, ki ponuja nekaj možnih razlag, seveda pa za nobeno ne moremo vedeti, ali je pravilna.

• Veliki filter

Ta teorija pravi, da obstaja tako imenovani Veliki filter, skozi katerega prej ali slej preide vsaka življenjska oblika. Ta filter predstavlja evolucijsko ali drugačno prepreko, ki je pogubna za razvoj inteligentne civilizacije. V tem pogledu lahko razvijemo več razlag, zakaj ne najdemo nobene druge inteligentne civilizacije v naši galaktični soseščini:

• Človeštvo je redkost

Ta razlaga pravi, da je Veliki filter za nami, mi pa smo ena redkih (edina?) civilizacija, ki ji je uspelo preživeti ta filter in smo sedaj edini preživeli na evolucijski lestvici. Nato se lahko vprašamo, zakaj smo posebni (redki)? Morda je življenje kot tako zelo redko, saj je na Zemlji minila milijarda let, preden je prišlo do prvih enostavnih oblik življenja. Morda pa filter predstavlja preskok iz preprostih prokariotskih celic v evkariotske celice – na Zemlji je življenje potrebovalo dodatni dve milijardi let, da se je razvilo v evkariontske celične oblike (živalske, rastlinske in celice gliv). Tukaj bi lahko našteli še veliko več kandidatov za Veliki filter na evolucijski lestvici.

 

• Veliki filter je pred nami

Človeštvo je na poti do Velikega filtra. Pred nami je bilo že veliko civilizacij, ki so prišle do Velikega filtra, vendar je za vse (ali večino) bil poguben. Predstavniki tega filtra so kataklizmični dogodki, ki onemogočijo razvoj civilizacije, recimo izbruh gama žarkov, ki so zelo pogost pojav v vesolju in lahko imajo uničujoče posledice za življenje na Zemlji. Morda je v naravi vsake napredne civilizacije, da sama povzroči svojo pogubo. 

• Človeštvo je prvo

Morda je človeštvo prvo izmed vseh inteligentnih civilizacij v vesolju in nas Veliki filter še čaka. Vesolje je mogoče bilo preveč kaotično in neprimerno za življenje in je šele sedaj prešlo v stanje, ki omogoča razvoj inteligentnega življenja. 

• Naprednejše civilizacije obstajajo, vendar jih nismo zaznali zaradi različnih razlogov

Naslednje razlage opustijo predpostavko, da smo mi, oziroma je življenje na Zemlji v kakršnem koli smislu posebno ali redko. Velika pomanjkljivost iskanja življenja v vesolju je ta, da iskanje temelji predvsem na zaznavi signalov, ki jih razvite civilizacije pošiljajo v vesolje, podobno kot to počne človeštvo. Zaradi tehnološkega razvoja lahko te elektromagnetne signale poslušamo le zadnjih sto let, zaradi česar morda še nismo imeli možnosti odkriti druge civilizacije ali biti odkriti sami.

• Zelo napredna civilizacija je Zemljo obiskala preden smo bili dovolj razviti

Homo sapiens je na Zemlji prisoten le zadnjih 50.000 let, kar je na kozmični časovnici zelo kratko obdobje. Tudi če je v tem času prišlo do stika z naprednimi civilizacijami, je to ostalo nedokumentirano.

• Galaksija je kolonizirana, Zemlja se pa nahaja v odročnem predelu in je zato nezanimiva

Predel, v katerem se nahaja Zemlja, je lahko enostavno preveč odročen in nezanimiv za neke kolonizatorje, da bi se jim splačalo, oziroma da bi jih zanimalo kolonizirati naš del galaksije.

• Koncept fizične kolonizacije je lahko nepraktičen

Neki razviti civilizaciji bi se morda zdelo nesmiselno fizično kolonizirati vesolje, ker so si na lastnem planetu ali v osončju ustvarili zelo ugodne pogoje, zaradi katerih bi jih bilo nesmiselno zapustiti in iskati življenje v širnem vesolju. Možno je tudi, da so razvili način za prenos svoje zavesti v virtualen svet (simulacijo) in zaradi tega ne potrebujejo kolonizacije vesolja za nadaljnji obstoj svoje civilizacije.

• Napredne civilizacije uporabljajo druge načine komuniciranja

Trenutno iskanje temelji na iskanju umetno ustvarjenih elektromagnetnih signalov kot dokazov življenja. Napredne civilizacije lahko signale oddajajo na načine, ki nam niso blizu – uporabljajo na primer drugačne frekvence kot mi. Če pomislimo na razvoj komunikacije človeštva, ki v vedno manjši meri uporablja radijske signale in se osredotoča na uporabo direktnih oblik komunikacije, lahko sklepamo, da bodo tudi ostale civilizacije čedalje manj uporabljale take načine komuniciranja, ki jih z lahkoto razločimo od šuma v okolici. Tekom razvoja so te civilizacije morda povsem opustile elektromagnetno valovanje kot način komuniciranja in uporabljajo druge, nam neznane tehnike.

• Zemlja je zavestno izključena iz komunikacije

To je tako imenovana »zoo« hipoteza, ki trdi, da želijo ostale napredne civilizacije opazovati našo, ne da bi ustvarile stik z nami. Pri tem lahko služi človeštvo kot laboratorijski eksperiment za druge civilizacije. Pod to hipotezo lahko Zemljo neprestano obiskujejo razne civilizacije, vendar ostajajo neodkrite ali neprepoznane.

• Človeštvo je del simulacije

Podobno kakor pri »zoo« hipotezi, je Zemlja zavestno izključena iz komunikacije ali izolirana, saj je celotno vesolje le simulacija.

Vse zgornje hipoteze se na prvi pogled lahko zdijo precej neverjetne, vendar so dejansko predstavljene s strani največjih svetovnih znanstvenikov. Njihov učinek je na koncu predvsem ta, da nam ustvarijo občutek spoštovanja, ker v vesolju ostaja še veliko neznanega in neodkritega. Kje so vse ostale civilizacije? Ali živimo v simulaciji? Ali je človeštvo res posebno? Odgovorov na ta vprašanja verjetno ne bomo izvedeli nikoli, kar še dodatno poveča čar Fermijevega paradoksa.

Povzeto po: Fermi paradox, Wait but why, 2014