Plinski kotli se pogosto uporabljajo za ogrevanje domov, saj za relativno nizko investicijsko ceno, nudijo veliko udobja ob nizki porabi.

Ločimo jih lahko glede na uporabo. Poznamo plinske kotle, ki se uporabljajo samo za ogrevanje bivalnih prostorov, nato plinske kotle, ki imajo možnost ogrevati bivalne prostore in sanitarno vodo ter plinske kotle, ki že imajo vgrajen zalogovnik tople vode (navadno od 40 – 70 l).

Plinske kotle ločimo tudi glede na vrsto plina, ki ga uporabljajo. To sta najpogosteje zemeljski plin oz. CNG ter utekočinjen naftni plin oz. UNP. Pri sodobnih plinskih kotlih lahko dosegamo izkoristke okoli 95 – 98 %. Za razliko od toplotnih črpalk, ki najbolje delujejo pri enakomernih pogojih, lahko plinski kotel hitreje dvigne temperaturo sanitarne vode oz. vode za ogrevanje bivalnih prostorov. V primerjavi z lesno biomaso pa ni potrebno odnašanje pepela in nalaganje drv v kurišče.

Delovanje standardnega plinskega kotla:

Plinskih kotlov, ki ne delujejo s pomočjo kondenzacijske tehnologije, se ne prodaja več. Ti kotli so navadno zrak, ki je potreben za izgorevanje plina, črpale naravnost iz prostora. Zato je po današnjih zakonih v vsakem prostoru, kjer se uporablja takšen kotel, potrebno imeti nameščen merilnik CO v zraku. Plinski kotli so bili relativno učinkoviti, dosegali so izkoristke okoli 80 %, njihovo delovanje pa je bilo enostavno. Plin se dovaja skozi plinski ventil in nato skozi šobe (izvrtine so različno velike za različne vrste plina) v gorilnik. Ta se prižge s pomočjo iskre, katero povzroči elektroda, ki je povezana na elektroniko. Nad gorilnikom je nameščen izmenjevalec toplote, skozi katerega teče voda. Črpalka poganja vodo in je nameščena v kotlu. Iz izmenjevalnika jo nato pošiljamo direktno v sistem za ogrevanje bivalnih prostorov ali pa skozi sekundarni izmenjevalnik, ki segreva sanitarno vodo. Dimne pline odvajamo skozi dimnik, katerega dolžina, število kolen in vmesnih kosov, je omejeno glede na moč kotla. Za učinkovito izgorevanje je potrebno zagotoviti zadosten vlek dimnih plinov. Krivec za slabši izkoristek plinskih kotlov brez kondenzacije, je višja temperatura dimnih plinov. Po tem, ko oddajo del svoje toplote vodi, katero navadno segrevamo na temperaturo do 80 °C, še vedno zapuščajo kotel s temperaturo okoli 80 – 100°C.

Delovanje kondenzacijskega kotla:

Kondenzacijski plinski kotli so velik korak naprej. Imajo posebno oblikovano gorilno komoro in gorilnik. Pri predhodnih plinskih kotlih je bil gorilnik nameščen pod izmenjevalcem toplote. Pri kondenzacijskih plinskih kotlih pa je vse skupaj zaprto v posebno komoro navadno valjaste oblike, prav tako je valjaste oblike gorilnik. Pri tej vrsti kotlov bolje izkoriščamo toploto, ki nam je prej z izpušnimi plini uhajala skozi dimnik.

Velik napredek je bil narejen tudi pri načinu doziranja plina v gorilnik ter pri vpihavanju zraka v izgorevalno komoro. Pri zagotavljanju zadostne količine plina pomaga bolj natančen pnevmatski plinski ventil, ventilator za vpihovanje zraka z nastavljivo hitrostjo vrtenja vetrnic ter mešalni ventil, ki lahko bolj natančno dozira zrak in plin v gorilnik. Ti napredki nam omogočajo modulacijo moči pri kondenzacijski plinski peči 1 : 10. To pomeni, da lahko kotel z nazivno močjo npr. 25 kW deluje z zmanjšano močjo 2,5 kW. Na sliki vidimo mešalni ventil z zaprtim prekatom. To omogoča delovanje kotla pri moči 2,5 – 12,5 kW.

Kondenzacijski plinski kotli v primerjavi s klasičnimi plinskimi kotli dosegajo višje izkoristke. V njih so uporabljene sodobne tehnologije in materiali, ki izkoriščajo skoraj vso energijo, ki je dovedena v sistem.

Viri:
- osebni vir Rossano Corti, Beretta razvoj;
- Navodila za uporabo za plinsko peč Beretta B.A.I.;
- Navodila za uporabo za plinsko peč Beretta Exclusive Boiler Green HE