Laboratorij za odrezavanje (LABOD) se v osnovi ukvarja z odrezavanjem in odrezovalnimi procesi. Vsakič, ko v proizvodnjo uvedemo nov material, je potrebno preučiti in prilagoditi odrezovalne procese. Osnovna kinematika procesov se med materiali ne spreminja. Procese lahko modificiramo z različnimi parametri odrezavanja, materiali rezil ter različnimi vrstami mazanja in hlajenja.
V preteklosti se je večinoma obdelovalo aluminij, jekla in sive litine, v zadnjih letih pa zaradi potreb letalske industrije prihaja do velikih sprememb. Tako strmijo k uporabi tem lažjih, vendar še vedno zelo trdnih materialov (npr. kompoziti karbon-plastika, karbon-kovina, titanove zlitine, nikljeve zlitine), ki pa predstavljajo veliko problemov pri odrezavanju. Titanove in nikljeve zlitine zdržijo zelo visoke obratovalne temperature (npr. letalski motorji), kar pomeni da bodo te temperature zdržale tudi pri odrezavanju. Zato je za njihovo obdelavo potrebno razviti nova orodja, spremeniti parametre in razvijati posebne prevleke. V industriji se uporabljajo tudi materiali (z veliko niklja in karbidom), ki jih z današnjo tehnologijo in orodji ni mogoče odrezavati, zato moramo take materiale brusiti. V laboratoriju imajo sposobnost obdelovanja do mikrometra natančno.
Leta 2007 so v sodelovanju z amerškimi kolegi začeli raziskave na področju kriogenega odrezavanja, pri katerem namesto emulzije na podlagi olja, kos hladimo s pomočjo tekočega dušika. To predstavlja veliko prednost pri nadaljnji obdelavi kosov (varjenje), saj za razliko od oljne emulzije, kosi ostanejo suhi in razmaščeni. V laboratoriju so dokazali prednosti kriogenega hlajenja, vendar pa zaradi težke implementacije nikoli ni bilo uvedeno v industrijo. Kot alternativo so razvili hlajenje na podlagi tekočega CO₂. Ko tekoči plin vstopi v rezalno cono, se zaradi nižjega pritiska upari in iz okolice pobere toploto.
Na sliki: Kriogeno hlajenje
Prednost je v tem, da lahko s količino dovedenega plina zelo natančno uravnavamo količino odvzete toplote in posledično temperaturo rezalne cone. Rezalne površine pa je še vedno potrebno mazati. Pri kriogenem hlajenju je bilo to problematično, saj pri tako nizkih temperaturah olje postane trdno, pri hlajenju s CO2 pa zaradi veliko boljšega uravnavanja temperature lahko dovajamo olje. Ker pa se zaradi nadaljnjih obdelav želimo izogibati uporabi olja, so razvili nov sistem, kjer skupaj s CO2 dovajajo mazalne trdne delce (prah). Tako dosežemo popolnoma suh proces.
Na sliki: 6-osni robot
Poleti bodo v sodelovanju z laboratoriji LECAD in LAKOS organizirali poletno delavnico za dijake, kjer bo cilj izdelava avtonomnega avtomobilčka. Projekt bo vključeval programiranje avtomobilčkov in 3D print komponent.
Aktualni projekti so obdelavanje s 6-osnim robotom, 3D printanje (npr. opornica za poškodovano roko), kriogeno odrezavanje, meritev temperatur pri odrezavanju, meritve trenja pri odrezavanju (mazalni učinek), vzdrževanje emulzije, optimiranje procesov (obraba orodij, pospešitev procesov), obdelovalne lastnosti materialov, razvoj in overitev prevlek na orodjih, mikrofrezanje, postopki obdelovanja novih zlitin ipd.
V laboratoriju obstaja veliko možnosti opravljanja diplome na teme, ki so večinoma praktično naravnane in aktualne v trenutnem industrijskem področju. To diplomantu ponuja široke možnosti nadaljnje zaposlitve in sodelovanja v industriji.
Za ogled laboratorija in natančno predstavitev se zahvaljujemo vodji laboratorija izr. prof. dr. Franciju Pušavcu ter asistentu mag. inž. str. Jaki Dugarju.
Povezava do spletne strani laboratorija: http://lab.fs.uni-lj.si/labod/labod.html